Nemški rovt se je razvil iz nekdanje planine oziroma rudarske naselbine. Razporejena je ob glavni vaški ulici in še danes je delno opazna razdelitev vasi na gruntarski in kajžarski del (oblika in velikost stavb).

Kaj si lahko ogledamo na Nemškem rovtu?

V vasi se je v Ahčičovi hiši rodil čebelar Jan Strgar, ki je sicer živel in deloval na Bitnjah (možen ogled zunanjosti, kjer je pritrjena spominska plošča). Tradicijo čebelarjenja sedaj nadaljujejo pri Nacku in pri Kramarju.

Ne spreglejte stare „Kobalove kmečke hiše“, kjer so na fasadi ohranjene baročne freske z letnico 1777. Okoli oken je okvir iz naravnega kamna, ki je uporabljen tudi na v loku narejenem vhodu z letnico 1887 v sredini. Možen je le ogled zunanjosti.

Na Nemškem rovtu lahko ob ustreznih pogojih celo veslate. Občasno hudourniško jezero nastane ob velikem deževju nedaleč od vasi ob cesti, ki pelje na Jelovico. V kotanji se nabere toliko vode, da se za nekaj časa naredi majhno jezero (600 m dolgo, 200 m široko in globoko do 10 m), ki pa nato povsem presahne, saj nima nobenih dotokov.

Osrednji del vasi tvori cerkev sv. Ahaca, ki je bila posvečena ravno leta 1492, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Podobno kot številne cerkve v Bohinju, je tudi cerkev na Nemškem Rovtu doživela temeljito prenovo v obdobju baroka.

Mimo Nemškega rovta pelje cesta do smučišča Soriška planina, ali dalje čez prelaz v dolino Bače – Podbrdo.