|
|
 | oko kamere |  | vreme |  | fotogalerija |
 |
|
ZGODOVINA DRUŠTVAV arhivih starih zapisnikov smo našli veliko zanimivih podatkov o razvoju turizma v Bohinju in delovanju društvene organizacije. Med njimi tudi dokument z datumom 28. februar 1947, ko je bilo Turistično društvo Bohinj vpisano v seznam turističnih društev v obliki, v kateri deluje še danes. Društvo je delovalo v sklopu Turističnega društva Slovenija, podružnica za Bohinj.
 | ZAČETKI TURISTIČNE DEJAVNOSTI V BOHINJU |
Vendar pa se je turistična dejavnost začela že veliko pred ustanovitvijo sedanjega društva. Ko je bila z izgradnjo bohinjske železnice v letu 1906 podana možnost hitrega razvoja turizma, se je že leto zatem ustanovilo prvo turistično društvo v Bohinju: »Društvo za pridobitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas«.
 | | Le to je že čez nekaj mesecev izdalo prvi prospekt v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, ki je obiskovalcem ponujal praktične napotke ter pregleden zemljevid Bohinja. Turistično društvo je ustanovila peščina navdušencev z občutkom zvestobe in pripadnosti ter z namenom, da bi postal krajevni utrip živahnejši, zunanji izgled urejen, prikupen za domačine in turiste ter da bi se vsi tisti, ki zaidejo v kraj, počutili kar najbolj prijetno. | | |
| IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO |
Društvo je sprva imelo 60 članov, v glavnem gostilničarje, izvoščke in posestnike vil. Predsednik društva je bil nadučitelj, sadjar in čebelar Martin Humek, ustanovni član župnik Ivan Piber, ki je poleg duhovne oskrbe domačinov razumel tudi turistične potenciale Bohinja, prvi tajnik društva pa je postal zelo aktivni Jože Ravhekar, ki je med drugim zgradil hotel Zlatorog, upravljal s kopališčem Danica in sankališčem Belvedere ter sodeloval pri gradnji poti k slapu Savica.
Zelo aktivna pri razvoju bohinjskega turizma sta bila tudi dr. Valentin Krisper, ki velja za enega najpomembnejših začetnikov turizma na Kranjskem, in Alfonz Mencinger, ki je bil eden prvih slovenskih turističnih publicistov in se je posvečal predvsem hotelirstvu in tujskemu prometu v Bohinju.
Društvo je bilo zelo aktivno. Sodelovalo je pri regulacijskem načrtu Bohinjskega jezera, ki ga je izdelal ljubljanski inženir Koch, bilo aktivno pri obnovi cest, mostov in sprehajalnih poti, dalo je napraviti most čez Savico, skrbelo za označevalne table, klopi in drevorede.
 | | Po letu 1909 se je zelo razvil tudi zimski turizem. Uredili so 2.100 m dolgo sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici in drsališče Danica, možna pa je bila turna smuka, smučarski tečaji in vožnje s fijakarskimi sanmi. Ob koncu dvajsetih let je bila zgrajena 50 m skakalnica po načrtih Norvežana Hansena, preko katere je poletela tudi Spodčeva Anica - vrla Bohinjka v krilu, ki velja za prvo slovensko skakalko.
V tem času so nastajala še dodatna društva, v okviru katerih se je razvijala turistična dejavnost. Leta 1925 je bilo ustanovljeno Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, ki se je leta 1932 preimenoval v Tujsko in prometno olepševalno društvo Sv. Janez v Bohinju. Deloval pa je tudi Turistovski klub »Skala« (od leta 1941 dalje Alpinistični klub Skala).
Žal obe vojni v Bohinju povzročita usoden zastoj in krizo razvoja turizma. |
| NASTANEK IN POMEN TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ |
Takoj po vojni, še v letu 1945, so ambiciozni Bohinjci pričeli z oživljanjem tujskega prometa. Da bi si pomagali pri organizaciji obnove, so v novembru leta 1946 sklicali ustanovno sejo Turističnega društva Slovenija, podružnice Bohinj, in novonastalo društvo v februarju leta 1947 uradno vpisali v seznam društev. Društvo prične z udarniškimi akcijami in pridobivanjem novih članov.
Najprej so očistijo ruševine, nato tik ob jezeru postavijo informacijski kiosk in skrbijo za turistično infrastrukturo - za javno razsvetljavo, klopi in sprehajalne poti ter avtobusne prevoze. Skrbeli so tudi za organizacijo prireditev ob otvoritvi sezone, med sezono (kmečki praznik) ter ob zaključku sezone (Kravji bal). Društvo je ustanovilo tudi folklorno skupino, s katero so od leta 1956 leta po programu Tončke Marolt uprizarjali prireditev Vasovanje in Kmečka ohcet.
 | ZANIMIVOST |
 | | V Bohinj so nekoč mladoporočenci radi zahajali na svoja poročna potovanja.
Fotografijo na levi nam je prinesel gost na fotografiji, ki se leta 1968 poročil. Z mlado ženo sta se na prvem skupnem dopustu prav lepo imela, zato sta se ob praznovanju 40. obletnice poroke odločila, da nas ponovno obiščeta. Upamo, da so tudi pri drugih mladoporočencih njihove prve počitnice v Bohinju kaj vplivale na skupno srečo! Jubilantoma želimo še mnoga leta pristne zakonske sreče! | | |
| JUNAKI ZGODBE O USPEHU DRUŠTVA SO.... |
...člani prvega odbora, izvoljenega na ustanovni skupščini društva: Jože Jeraj (predsednik), Egon Mihelič (podpredsednik), Franc Ceklin (blagajnik), Ludvik Dobravc (tajnik), Angelca Zalokar (namestnica), Miloš Ravhekar, Franc Logonder, Viktor Cvetek, Alojz Pekovec, Jože Torkar (odborniki), Janko Torkar (strokovnjak za propagandni odsek), Tone Kopčaver (olepševalni odsek), Mirko Ogrin (gospodarski odsek), Maks Rožič (čuvanje gozdov), Ruža Majcen (čuvanje kulturnih spomenikov), Franc Resman (gostinski odsek), Jože Voje, Vinko Orešnik, Alojz Logar (nadzorstvo). | ZAČETKI KAMPA DANICA |
Kamp Danica smo odprli 15. julija 1989. Prve goste s prikolicami je v sprevodu pripeljala Godba na pihala Gorje. Kamp je sprva obsegal okoli 800 m 2, zabeležili pa smo okoli 6.300 nočitev na sezono. Gostom so bile sprva na voljo sanitarije v sklopu Gostišča Danica, nov in večji sanitarni blok pa smo odprli leta 1994. Kamp je od svojega začetka do danes v času poletne sezone (od velike noči do konca septembra). Skozi leta smo z najemom in dokupom zemljišč kamp povečali na dobrih 4,5 ha površine, v zadnjih letih pa beležimo okrog 31.000 nočitev na sezono. | PRIZNANJA, KI SMO JIH PODELILI V ZADNJIH LETIH |
Kako se zahvaliti posameznikom, ki so predstavljali pomemben člen v razvoju turizma in Turističnega društva Bohinj? Težko. Lahko pa vsaj javno priznamo pomen njihovih dejanj. 
 | | Tako smo se v letu 2001 za njuno preteklo delo s priznanjem zahvalili Resman Cenetu in Pekovec Jakobu in leto zatem še živečim ustanovnim članom društva: Dobravec Ludviku, Pekovec Alojzu, Rožič Maksu in Mihelič Egonu ter dolgoletnemu predsedniku prireditvenega odbora Sežun Andreju in tedanjemu predsedniku društva Cvetek Francu. Leta 2003 smo priznanje podelili Folklorni skupini Bohinj za 50 let skupnega sodelovanja, naslednje priznanje pa smo podelili šele v letu 2007 in sicer Rožič Marjanu za dolgoletno delo v turizmu in domačiji Agotnik za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji prireditev.
V letu 2008 sta priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo pri društvenih prireditvah prejela Marija Kocjanc in Jože Sodja, priznanje kot prva stalno zaposlena v društvu pa je prejela Ljudmila Cvetek, ki je z delom v turističnem društvu začela že leta 1960. Hkrati smo s priznanjem nagradili tudi dolgoletno sodelavko Mihaelo Šporar, ki je svojo celotno delovno dobo pomembno prispevala k razvoju Turističnega društva Bohinj.
| | |
|
|
|
